Osebnosti

Jerič, Ivan

duhovnik, politik, urednik, pisec

Ivan Jerič je bil duhovnik in predan zagovornik slovenskih narodnih interesov. Boril se je v 1. sv. vojni, aktivno je bil vključen v gibanje za priključitev Prekmurja h kraljevini SHS in Maistrov borec. Končal je teologijo v Mariboru. V duhovnika je bil posvečen leta 1924. Bil je župnik v Lendavi, Turnišču in Murski Soboti, dekan lendavske dekanije, generalni vikar za Prekmurje in častni kanonik. Eno leto je urejal tednik Novine in bil med letoma 1927 in 1929 državni poslanec SLS. Pokopan je v Dokležovju, kjer na trgu pred cerkvijo stoji njegov doprsni kip.

Informacije o digitalizatu

Krajevno geslo
Dokležovje
Drugo poimenovanje kraja
Deklezsin, Murahely
Kraj in datum rojstva
Dokležovje, 4. 6. 1891
Kraj in datum smrti
Slovenj Gradec, 21. 12. 1975
Biografija
Ivan Jerič je bil rojen v družini devetih otrok v Dokležovju. Po končani meščanski šoli v Lendavi se je vpisal na gimnazijo, ki pa jo je končal v Ljubljani šele leta 1920. Njegovo šolanje je prekinjalo pomanjkanje sredstev, nato pa še služenje vojaščine in prva svetovna vojna. Bil je telegrafist v enotah A-O vojske v Bosni in Hercegovini in na soški fronti. V letih 1918 in 1919 je aktivno sodeloval v slovenskem narodnem gibanju za priključitev Prekmurja h kraljevini SHS. Bil je član enote legionarjev, ki je bila na pobudo generala Rudolfa Maistra ustanovljena v Ljutomeru. Študij teologije je končal v Mariboru in bil posvečen v duhovnika leta 1924. Kot kaplan je služboval v več župnijah, dokler ni bil leta 1931 imenovan za župnika v Lendavi. Vmes je med 1926 in 1927 urejal prekmurski tednik Novine in bil državni poslanec Slovenske ljudske stranke med 1927 in 1929. Med leti 1935 in 1953 je kot župnik deloval v Turnišču, nato pa je kot upokojenec opravljal naloge župnika ali župnijskega pomočnika v Murski Soboti in po 1965 v Bakovcih. V času madžarske zasedbe Prekmurja je ostal dosledno na slovenski strani, čeprav je opravljal naloge apostolskega administratorja in nato generalnega vikarja sombotelske škofije v Prekmurju. Zaradi očitanega mu sodelovanja z »reakcionarji«, katerih snubljenje je sicer ves čas zavračal, je leta med 1946 in 1950 preživel v zaporu. S strani mariborskega škofa je bil leta 1961 imenovan za častnega kanonika. Umrl je leta 1975, pokopan je v Dokležovju. Na trgu pred cerkvijo stoji od 2012 Jeričev doprsni kip, ki je delo Viktorja Gojkoviča, v vaškem domu pa je na ogled Jeričeva spominska soba.
Dela
Moji spomini [zbral Alojz Benkovič], 2000. Murska Sobota: Zavod sv. Miklavža.
Zgodovina Madžarizacije v Prekmurju [uredil Alojz Benkovič], 2001. Murska Sobota: Stopinje.
Literatura
Jerič, I., 2000. Moji spomini [zbral Alojz Benkovič]. Murska Sobota: Zavod sv. Miklavža.

Benkovič, A., (ur.), 2001. Zgodovina Madžarizacije v Prekmurju. Murska Sobota: Stopinje.

Jerič, I., Stanonik, V. T. in Brenk, L. (ur.), 2008. Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga. Str. 415.

Koštric, U. in Bakan, B., 2011. Popotovanja po župnijah Dolinskega: romarjev priročnik po Dolinskih župnijah, v katerih so delovali in živeli slavni prekmurski duhovniki. Beltinci: Zavod Cirila in Metoda.

Čuš, F., 2012. Vloga Štajercev in Ivana Jeriča pri pridruževanju Prekmurja matični domovini. V: Zbornik soboškega muzeja 18-19. Str. 59–70.

Kuzmič, F., 2012. Biografski portret Ivana Jeriča. V: Zbornik soboškega muzeja 18-19. Str. 55–58.

Smej, J., 2012. Moji spomini na č. kanonika Ivana Jeriča (1891-1975). V: Zbornik soboškega muzeja 18-19. Str. 71–76.
Spletna stran
www.pomurci.si; http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja
Ime datoteke
PMMS_025_E_0001. jpg; PMMS_025_E_0002. jpg
Ločljivost
300 x 300 dpi
Omejitve rabe
Ob uporabi gradiva je obvezna navedba vira (www.documenta-pannonica.si) in ustanove ali posameznika, ki hrani izvirnik.
Datum dokumentacije
2020-04-21
Dokumentalist
Metka Fujs

Foto galerija

Ob uporabi gradiva je obvezna navedba vira (www.documenta-pannonica.si) in ustanove ali posameznika, ki hrani izvirnik.
Skip to content